01

Zdej, to je tko.

Brazilija, država ne glavno mesto, zopet igra glavno vlogo, celo zadnje čase, ko so Twiter ukinili. Pa ne zato, ker jezijo Ilita, ampak zato ker se AI šele uči in izgubiti cel trg za jezik, je katastrofa, pa makar se o tem ne govori (veliko).
Kaj ima pa to z Niemajernem? Direktno ne veliko, kot ilustracija pa pove veliko. Namreč.
Niemaer je bil komunist. U, bojo poskočili eni, no a nismo rekli, to je krivo. Če pa kaj, pa to ni, ker je povsem enaka trditev, da mi je zrasel mozolj zaradi komunizma (socializma).
To veze nima z sistemom. Vedno so mozolji rasli, ne glede na sisteme, še celo ledene dobe. Verjetno je kmalu za tem, ko je Lucy, tista prednica porednica, afna, ki to ni hotela več biti, poslala svojga u tri krasne, kva da teži desc butasti, sigurno pa po Adamu in Evi, to postal vsesplošen šport.
Ma, rastje mozolov. Ti, a veš da ima Adam popek?
Da je Brazilija, taka kakršna je, je proizvod, časa in sistema, če se ne bi Niemajer ujel s predsednikom, bi pa kerga drucga dobili, da naredi najboljšo možno novo glavno mesto. Na srečo se je urajmal z Niemajerjem, ta je bil pa arhitekturni genij in je rezultat še danes fajn. To da je bil pa komunist je pa samo kot zanimivost, ne pa pogoj.
Ja, ko rišemo urbanizem razmišljamo o enakih možnostih na splošno in ta del bi lahko kdo uporabil kot vzrok, do so komunisti kakršni pač so. Al glej ga hudiča, Amerikanci podobno razmišljajo pri urbanizmu na splošno.
Ja, Gringi se potem, ne glede na fajn ideje, potem takoj zapletejo z lokalnimi veljaki in jim redko, rata napraviti fajn, za naše pojme fajn urbanizem. Ni pa da ni. A je redko, to pa ni debate.
Podobno z filmi. Ameriški filmi so plehki. Ja so, ampak so tudi fajni. Ne vsi, sploh ne, a vmes so kateri, za katere se samo čudiš in posploševanje sploh ne špila. Sploh pa tudi Evropejci, če bi ta termin sploh obstajal, znajo narediti full butast film. A se mamo za butaste pri filmih. Ja, ampak potem se menimo o lokalni produkciji, katero bom pa danes izpustil.
Kar sem hotel podati je, da je Brazilija kot država, še VW (Volkswagen) na kolena spravila. VW ima monopol v glavi povprečnega Slovenca, vseh narodov na področju rajnke Juge, Balkana. Verjetno pa še večine bivšega vzhodnega bloka. In seveda sedaj z vsemi kriplji bremzajo razvoj električnih avtov. Češ dizel se še dolgo ne bo poslovil. Kar je verjetno res. Pa ne zato da ne bi onesnaževal, bil čisto neekonomičen. Koko? Zakaj so pa potem lagali da ne onesnažuje, ko so jih Gringi ujeli. Prej omenjenim Evropejcem so se opravičili, čeprav niso dodali, da ne bodo več, ampak samo oprost. Amerikancom so morali plačati teške odškodnine.

02

Brazilcem?

Ha, Brazilci so pa že pred daljnimi časi zrihtali VW mašino na odpadna olja. VW je vedno trdil, da v njihovo drugega kot dizel ne gre, verjetno so imeli procente pri Putinu, samo tako si lahko razlagam, ker so Brazilci rekli, al ukinejo VW proizvodnjo, al pa bo mašina pila odpadna olja in glej ga zlomka, je VW v čisti konspiraciji zrihtal golfe na odpadna olja. V resnici na vsa olja možna. Ja pomfri je treba prvo precediti, potem pa lahko tisto zliješ v golfa in prdi in smrdi po amazonski džungli. Verjetno tam sploh niso imeli tehničnega, če pa že, pa testa na auspuhu sigurno ni bilo, ker bi se mašina za merjenje emisij, že pri prvem zapacala.
Zato je tudi Glavno mesto drugačno. Brazilci se ne dajo šetat.
Če je pa dobr, je pa druga zgodba. Super fajn umetniška dela glavnih arhitektur. Jih je le delal genialec. Urbanizem pa čist mim. So tudi mislili, da se bodo samo še z raketami vozili, pa so ostali pri golfih.
Najbolj zana fotka Brazilije fino pokaže kje peš hodijo čistilke, kje se s kolesi vizijo smetarji, kje pa z mopedi vratarji in pazniki.
Ker so diferencirali mesto po socialnih slojih. Brzilci imajo celo jebo z favelami. So se jim hoteli ogniti v glavnem mestu, mogoče je to tudi eden od vzrokov, da so šli postaviti povesem novo mesto u vukojebini, sredi ničesar. No, džungle.
Glavna os je od postaje do kongresa. Uredu, tko se to dela. Ja, a naj ti na misel ne pride da bi pešačil. Golf je pod mus (osnovni minimum). Ob glavni osi vse vladne pritikline, od ministrstev do zadnjega urada. Uredu, če bolš ne znajo. Zadaj uradniki in vsi ki jih vsako mesto rabi.
Vratarji v satelitskih mestih okoli, vmes pa ... Ja, favele kva pa drucga.
Narod ne šteka, da bi morale favele ostati v Riu, Sao Paulu in drugih tradicionalno členjenih mestih, na bogataše in revne, kakor je to vedno bilo.
Zdej vedno.
Ja, veliko, vedno pa ne. Vsaj ne tako izrazito.
Tako da, razen umetniškega vtisa glavno mesto Brazilije ne funkcionira, nič drugače kot večina novih mest.

03

Oh seveda

moje razmišljanje nima nič s opustelimi vasmi v posočju, Prekmurju, ampak z primestnimi naselji, kateri so se, ali se pa v kratkem bodo zlili z mesti. In seveda za sabo potegnila ceno nepremičnin tudi v primestjih. Posledično tudi organizacijo javnega prometa, kakor tudi izpolnitev kriterijev, kot so zdravstvo, šolstvo, trgovina, kultura.
In seveda se lahko odločimo in ne prepustimo stihijske gradnje, kot že tolikokrat do sedaj, da pozidamo, še zadnje zelene in kmetijske površine.
Do pred kratkim, se je to tako delalo in seveda za tak način gradnje obstajajo standardi, koliko prebivalcev za sabo potegne Zdravstveni dom, osnovno šolo, srednjo šolo, trgovinice, trgovine, nakupovalne centre, industrijo.
A sploh nisem hotel o tem, ker upam, da se bomo prej zavedli, da brez državnega razvojnega načrta, ne bo nič drugega kot degradacija prostora.
Ne glede na menjavo sistemov, stoletij, tisočletij, držav, kulturnih in nekulturnih trendov, je na koncu samo degradacija prostora.
Npr.
Ravnikarjev koncept Lj. je bil mesto širiti ob vpadnicah, da se lahko zelenje, narava, čim bolj približa centru mesta. Nekaj časa je špilalo, potem pa so v klinu za Bežigradom postavili, zavod za gluhe. Ok, to je humano in jim naj bo. Zavod je rasel in ... Ko so postavili Telekom v zeleni klin, pa ni bilo nikakršnega opravičila za rušenje urbanističnega načrta, nego samo in samo dobiček. Takrat najbogatejše podjetje pa ja ne boš zajebaval. Ja, ampak, pol je bil pa še Hofer, sedaj še Lidl, samo še malo manjka, pa bodo še stolpnice.
Zakaj pa potem rabimo splošni urbanistični načrt? Ja, se tudi sam velikokrat vprašam, pa vendar so trenutki v času, ko se je potrebno zamisliti, ti kaj smo že hoteli? In sedaj je en tak, ko nam je narava nalila kalnih voda in se je v vsej svoji gloriji pokazala nemoč države.
Država je zato da te zajebava, pobira davke zaradi davkov, saj nima veze z skupnim dobrim, ampak samo s kapitalom.

04

Seveda ni mišljeno omejevanje osebnega prometa v zapuščenih vaseh Posočja.

Že to je sreča, da sploh kdo pride gor. Je pa mišljeno omejevanje v mestih in primestjih, ter posledično povečevanje javnega prometa, vse tja do zastonj prevoza po centru mesta. In seveda je mogoča uporaba avta celo tam, a je prioriteta na pešcih, kolesarjih, tramvaju, trolejbusu in predvsem načrtovanje mestnega prostora za le te, in ne za avte, kakor je bilo vse od prve zasnove Gorice, do danes običajno.
To da imamo probleme z avtobusnimi prevozniki in dohtarji je posledica ugrajenosti korupcije v sistem. To je vzorec, kateri je še kar dobro deloval v socializmu, če kaj ni, je pa Tito po mizu usekal in so se vsi v vrsto postavili. Ne da ni bilo korupcije, a takrat so se tudi prekupčevalci drog skrivali, danes pa vsem na očeh dilajo v centru mesta, ker ga je potrebno prijaviti. Seveda ga nihče ne in frajerji veselo izkoriščajo nastalo sceno.
Kakor tudi tajkuni.
Niso tujci pokupili kar je bilo uporabnega, ampak so domačini prodali, kar se je prodati dalo.
Večino podjetij, ki so v socializmu dobro delala, bi se dalo rešiti, a sploh ni bil pomen v tem, ampak samo koliko se bo trenutna nomenklatura okoristila. In se je.
En je celo pristal da ga zaprejo, samo da ga potem nič več ne sprašujejo. To pove vse o stanju sistema.

Gozdovi.

Seveda se ne pogovarjamo o zaraščanju travnikov na Kozjanskem, ampak o varovalnem gozdu, pred Magno. O Tivoliju, Rožniku, Golovcu, in vseh obstoječih gozdovih, kateri so se do sedaj upirali novogradnji in bi jih sedaj tajkuni radi uporabili za pozidavo in s tem za zaslužke. V resnici je o vsakem drevesu, katere sedaj župani množično sekajo, ker hočejo porabiti evropska sredstva za ozelenitev mest.

05

Zasedenost prostora:

Ja, se je vedelo, predvsem ko sem v šolo hodil in je bil mogoče celo zakon, sigurno pa JUS (Jugoslovanski Standard (smo morali imeti svoje, ker Nemški DIN (Deutsche industrie normen) je bil veliko preveč definiran in se s tistim ni dalo nič po svoje) (za ISO ( International Organization for Standardization) se pa ne spomnim, da bi ga uporabljali)), kateri je pokazal, priporočal ali veleval, kot rečeno se ne spomnim ali je bil samo standard, ali celo zakon, a smo se tistega držali kot pijan plota. A kakor že večkrat povedano, takrat sploh ni bilo vprašanje ali na kmetijskem ali ne, samo kolk pa to košta in na kmetijskem je bilo poceni, če niso celo razlastlinili in je bilo potem zastonj. A tisto je potem tudi že ena povsem samosvoja štorija.
Se je vedelo kakšna gostota potegne za sabo vrtec, šolo, trgovino, ambulanto, čistilno napravo nenazadnje, čeprav slednje se je pojavilo čisto proti koncu, ker za časa mojega šolanja, se je kanalizacija pod mestom v reko zlivala.
Nima veze, ima pa da se je vedelo kako in kaj, samo ni se vedelo, ali lahko kaj mimo. O, to je bilo vedno, je in bo. Samo da takrat, se je vedelo kdo kaj zrihta, kdo ima veze, danes pa ne in je glede tega divji zahod.
Pa sploh nisem hotel o tem, pač pa, o tem, da so se nam zgodile poplave in se je jasno pokazalo da je neracionalno graditi na kmetijskem, vodovarstvenem, kmetijskem, poplavnem, plazovitem, potresnem, ...

Saj po se pa ne da nikjer več.

Odgovor je točan, je včasih rekel Oliver na kvizu.

Zato vsa moja nakladanja zadnje čase. Pogoji so se povsem spremenili in nastopilo je stanje krča. Zato je sedaj čas, da se ponovno pogovorimo kako in kaj.
Moj predlog gre v smeri zgoščevanje obstoječih primestnih naseli. Vendar mi je bilo že za časa razmišljanj jasno, da je haklc v drobnem tisku. Zgoščevanje je samo en od načinov, pa še ta ima negativno noto. Kar imajo tudi ostali. To, da bo dober namen zopet uporabljen za tržne špekulante, lokalne bageriste (župane). Moj predlog je v smeri samostojne pobude, to da bi posameznik sam, ali s sosedom dodal objekt in zato tudi sam zaslužil.

06

Saj smo videli,

kaj se je zgodilo s tako opevanim tržnim gospodarstvom, zaradi katerega smo se losali socializma. Na naši ulici sta bili dve trgovini. Elektro material in špecerija. Je rekel lastnik, da je na koncu po mleko za sosede hodil. Ali imamo sedaj kaj vpliva na ekonomijo? Ja, v smislu, tih bot (bodi), pa naprej plavej (plavaj). Lahko je samo še slabše. Pa ne da branim socializem. Če pa kaj ne, sem pa prvi zato da smo šli po svoje. Al kaj ko nam ni nihče povedal, da bomo za drobiž prodali skupno imovino.
Po svoje je enostavno, ker se ve kdo je bil zadnji direktor, vodja, delničar podjetja, katerega so potem tujci za težke denarje prodali korporacijam. Se ve kdo je bil zadnji šefo, kdo je dal soglasje v nadzornem svetu, kdo je dopuščal tako lastninjenje, da so prvo obubožali podjetje, ga za drobiž odkupili, prodali tujemu skladu. Kdo je tedaj sedel v vladi, kdo pa v parlamentu.
In vsi tisti so krivi, z imeni in priimki, da smo prišli tako daleč, da se je celo zelenica med bloki privatizirala in sedaj tudi arhitekti več ne razmišljajo o arhitekturi, tisto, ko arhitektura tvori prostor in ne samo zaseda, tako da ostane samo še modna muha. Letos takšni balkoni, drugo leto pa malo drugačni, kar se je pač videlo v tujih revijah.

Ko se je Kurbi zmislil Marsejski blok je imel polno idej kako tvoriti prostor. Zato ima njegov blok jasli, vrtec, igrišče za vse starosti, notranjo ulico, trgovino, itd. Kdaj je bil v naši dolini vsaj podoben blok?
Nikoli.
No, saj tudi Kurbijevo ni samo sveto, fuzbala niso mogli špilati, ker če je bil aut, je bilo epsko popotovanje po žogo, a on je bil pred časom, pionir in se mu kakšna malenkost oprosti, kar današnji posnemovalci niso. Še arhitekti ne, pa makar diplomirali tam, a se sedaj samo še z modnimi trendi ukvarjajo, kar pa zame nikoli ni bila arhitektura. Ja, je potrebno biti na tekočem, tudi malo formalizma sploh ne škodi, ko pa postane to edino, prostora pa sploh več ni, je pa čist mim.

Ok.
Na Nemški varianti Marsejskega bloka, se fino vidi koliko praznega prostora ostane, če tolikšno maso naroda spraviš v eno hišo.
V Šiški okoli Rašiške ulice je po moje najbolj optimalna uporaba prostora. Ja, pa zelenja mora biti vsaj toliko kot tam, da je super-fino-fajn ni debate.
Vmesne zelenice morajo ostati v lasti stavbe. Čim višja stavba, toliko več praznega prostora. Pa sta jih župan in podžupan prodala in sedaj hoče lastnik zelenic tam postaviti, kar gre v denar.
To nima veze z arhitekturo, ima pa s časom v katerem živimo in če pustimo špekulantom da nam urejajo življenje bo samo še slabše.
Zato se ponovno vprašam, kako zgoščevat privat hišče, ker če ni v naprej določeno, koliko je lahko prebivalcev na ulico, kdaj se mora zato ena od hiš odkupiti za vrtec, kdaj za trgovino, kdaj se postavi šola in kje, sigurno ne na kmetijskem.

Tako da je potrebna ponovna vsesplošna debata o novih standardih, katere mora potem osvojiti država, ker če bomo vprašali lokalne bageriste, župane, bo samo se slabše.

A kako?
Ej, pojma nimam, a po moje je sedaj čas da se nekaj spremeni.

07

Povezave

Brasília

Brazilija i Novi Beograd – Dva lica jedne utopije
Kako je Novi Beograd prešao put od velike peščare do savremenog grada
Galerija brutalizma: Zbog čega novobeogradski blokovi još uvek inspirišu fotografe
Mala devastiranja: Kako smo naružili arhitekturu naših gradova
Jesu li novobeogradski urbanizam i arhitektura prevaziđeni ili ne?

Ideje, na katerih je rasla, a ne dorasla Nova Gorica